UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA DIPLOMSKO DELO KLARA JESENIK - PDF

Description
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA DIPLOMSKO DELO KLARA JESENIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO MOTIVI V RISBI NA SLOVENSKEM DIPLOMSKO DELO Mentor:

Please download to get full document.

View again

of 77
All materials on our website are shared by users. If you have any questions about copyright issues, please report us to resolve them. We are always happy to assist you.
Information
Category:

Film

Publish on:

Views: 23 | Pages: 77

Extension: PDF | Download: 0

Share
Transcript
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA LJUBLJANA DIPLOMSKO DELO KLARA JESENIK UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO MOTIVI V RISBI NA SLOVENSKEM DIPLOMSKO DELO Mentor: izr. prof. mag. Črtomir Frelih, spec. Somentorica: dr. Uršula Podobnik, viš. pred. Kandidatka: Klara Jesenik LJUBLJANA, avgust 2016 POVZETEK Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu je prikazan razvoj risbe in z njo povezane motivike v preteklosti in danes. Raziskovala sem, kakšna je vloga risbe v zgodovini in danes in kakšna je motivika. Predstavila sem zgodovino risbe na Slovenskem, njeno vlogo in izpostavila nekatere avtorje. Posvetila sem se tudi sodobni risbi, raziskala njen pomen in predstavila dela sodobnih avtorjev. Ugotavljala sem, kateri motivi se najpogosteje pojavljajo v risbi na Slovenskem. V drugem, pedagoškem delu je predstavljena likovna delavnica, njen namen in rezultati. Vsebuje učno pripravo, fotografije del ter analize del, ki so nastala na likovni delavnici, kjer smo se posvetili domišljijskemu motivu in se imeli priložnost pogovoriti o vlogi in pomenu risbe nekoč in danes. Namen diplomske naloge je pokazati odnos med risbo in motivom in ugotoviti, kateri motivi se najpogosteje pojavljajo v risbi na območju Slovenije v zgodovini, kateri motivi prevladujejo v sodobni risbi ter predstaviti načrt za izvedbo likovnih delavnic. Ključne besede: Risba, motiv, zgodovina risbe, likovne delavnice ABSTRACT The motives in drawings in Slovenia This diploma study is made out of 2 parts. The first, theoretical part talks about the development of drawings and its connection with motifs in the past and present. I have researched the role of drawings through history till present day and its motifs. I have presented the history of drawings and its function through Slovene history, while pointing out a few artists. I dedicated my time to modern drawings, researched its' meanings and presented works from modern artists, as well as observed, which motives are most common in Slovenia. The second, pedagogical part of this diploma study presents my art workshop, its purpose and results. It contains the class planning, photographs as well as the analysis of the drawings drawn during the workshop. The time during the workshop was dedicated to imaginary motives, where we were also able to talk about the role of a drawing in the past and present. The purpose of this diploma study is to present the relationship between drawings and motives, while figuring out, which motives are more common in drawings in Slovene history, which motives dominate in the modern drawing, as well as to present a plan on how to realize this in art workshops. Keywords : Drawing, motive, history of drawings, art workshop ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so me spodbujali skozi študij, prijateljem za vzpodbude na koncu in mentorju za pomoč pri pisanju diplome. Hvala očetu za vsa vprašanja, kako je z»maturo«. Mama, hvala, da si verjela. Matej, hvala za vso razumevanje in potrpežljivost. Bruno, hvala, da si bil na zvezi. Klara Jesenik KAZALO 1 UVOD RISBA NA SLOVENSKEM RISBA V ZGODOVINI ZGODOVINA RISBE NA SLOVENSKEM SODOBNA RISBA SODOBNI AVTORJI LIKOVNI MOTIVI V RISBI MOTIV V LIKOVNI UMETNOSTI RAZLIKA MED MOTIVOM IN TEMO NAČIN PRISTOPA K LIKOVNIM MOTIVOM PRIMARNOST IZVORNOST INTUITIVNOST ORODJE SPOZNAVANJA POSTOPKI V SODOBNI RISBI MATERIALI IN TEHNIKE RISARSKE TEHNIKE SVINČNIK PERORISBA TUŠ LUŽINA LAVIRANA RISBA FROTAŽ ALI DRGNJENKA RISBA Z OGLJEM RISALNE KREDE RISBA Z BARVNIMI SVINČNIKI PASTELI FLOMASTRI RISARSKE PODLAGE IN FORMATI GENERIRANA RISBA DOMINANTNI MOTIVI V RISBI NA SLOVENSKEM O LASTNEM DELU PEDAGOŠKI DEL UČNA PRIPRAVA ZA LIKOVNO DELAVNICO PREDSTAVITEV IN ANALIZA IZDELKOV ANALIZE DEL UDELEŽENCEV SKLEP LITERATURA IN VIRI SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA... 64 1 UVOD Med našim sobivanjem s soljudmi, živalmi, naravo, umetnim okoljem, ki smo ga sami ustvarili in ne nazadnje samih s seboj se odvijajo posebne zgodbe, ob katerih človek že od nekdaj čuti potrebo, da jih zabeleži, upodobi in vsaka ideja se najprej udejanji z orisom. Iz raznolikosti obdajajočega nas sveta se rodijo najrazličnejše podobe, motivi, ki s pomočjo črt, linij privrejo iz naših misli in oživijo še za druge. Poteg z roko, držeč predmet, puščajoč kontinuirano linearno sled na podlagi, je najpreprostejše udejanjanje želje po beleženju zapisa o občutenju sveta in abstraktne ideje o njem. Enostaven črtni zapis je racionalen in definirajoč. Je najosnovnejši likovni impulz, iz katerega so izšle ostale umetnosti. Risba ne obstaja le v svetu idej, ampak je njena bistvena lastnost pretvarjanje ideje v črto. (Zgonik Nadja v Marij Pregelj: Risba v Sliko, 1994: 15, 16) Risba je prvinska tehnika vsega. Vse, kar umetnik počne, si ne predstavlja brez te prvinske tehnike, pa če tudi se ideja začne le s potegom prsta v pesku ali s kamenčkom po zidu, saj brez obvladovanja črt likovne umetnosti ni. Disciplina risanja nam vzbuja mešane občutke. Risbe na papirju so minljive, saj je le ta občutljivo sredstvo, ki se z lahkoto strga, uniči in je občutljiv na vremenske razmere in podobne vplive. (Alenka Puhar v Mihelič France: Gospodar črt, 1997) Kadar je risba bežen zapis ali skica, je le ta nekaj osebnega. Avtor ulovi trenuten vtis, nariše njemu pomembne poteze, ki mu nekaj pomenijo in povedo, kot besede v beležki. V prvinskem pomenu je risba abstrakcija očesno zaznanega, včasih pa je daleč od izkustveno znane resničnosti in jo razume samo stvaritelj. Risba je tudi sredstvo za posnemanje čutno zaznanega v smislu realističnih upodobitev, kadar postane sredstvo umetniškega ali kulturnega izražanja, pa dobi kreativni in dinamični značaj. V umetnosti risba pomembno služi v vseh vrstah likovne kulture, pomembna je v slikarstvu, kiparstvu, reliefu, arhitekturi, krasilni umetnosti, grafiki. (France Stele v France Mihelič: Risbe, 1963) Včasih je imela risba pomembnejšo vlogo, danes pa jo pogosto izpodrivajo moderne tehnologije. Motivi v risbi so bili že od nekdaj zavedno in nezavedno povezani s trenutnim aktualnim svetom in dogajanjem v njem, bodisi vojne, lakota, socialne stiske, politika, družabno življenje, vse je imelo vpliv na motiviko umetnosti trenutnega časa in tako je še danes. Razlika med nekoč in danes je ta, da dostopnost novih tehnologij in vpliv medijev lahko vsakemu ponudi določeno izkustvo, četudi ni njegovo, in da se konstantno vsiljujejo industrijske podobe, kar vpliva na umetniško ustvarjanje. 1 2 RISBA NA SLOVENSKEM 2.1 RISBA V ZGODOVINI Risba je stara toliko, kolikor je stara likovna umetnost nasploh. (Mihelič, 1963: 8) Prva ideja risbe je vedno»oris«, z linijo ali črto orisana oblika predmeta. Ideja risanja brez orisnih linij se je razvila kasneje. V primitivnih delih v zgodovini je oris močan, notranji elementi risbe pa so le nakazani. Po končanem orisu so umetniki v zgodovini zapolnili notranjost z linijo omejenega prostora z enakomerno plosko barvo, ker še niso razumeli pomena svetlobe in sence, tekstur in gradacije. Zgodovinski razvoj risbe še danes lahko prepoznamo v otroški risbi, ko otrok riše prostovoljno in zaradi lastne zabave in interesa. Otrok začne najprej z orisovanjem predmetov, riše osebe in živali, po navadi iz profila, kasneje zapolni prazne prostorčke in jih pobarva z intenzivnimi barvami. Takšna pristna primitivna umetnost se lahko razvije do višje stopnje popolnosti, ki na prvi pogled delujejo napredno, vendar so narisane iz profila, niso modelirane in so brez perspektive. (Hamerton, 1892: 8, 9) 2.2 ZGODOVINA RISBE NA SLOVENSKEM V hierarhiji umetnostnih zvrsti je risba stoletja zasedala podrejeno vlogo in je le redko bila namenjena razstavljanju. (Jaki Barbara, Risba na slovenskem I, 13) Risbe umetniki dolgo časa niso dojemali kot pomemben predmet svojega ustvarjanja. Risbo so jemali bolj kot učno in spoznavno orodje, katero je ob rešitvi problema ali izpolnitvi naročila izgubilo pomembnost. V zgodovino slovenske risbe je razvoj od realizma do zgodnejšega modernizma prinesel razširitev v namembnosti risbe. Sprožil je postopno vzpostavljanje risbe kot ustvarjalne discipline - od pedagoške, rutinske, pomožne dejavnost v umetniški praksi pa do ustvarjalnosti, samostojne in enakovredne drugim umetnostnim zvrstem. Umetnostna produkcija na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bila precej omejena, nato pa se je njena institucionalizacija začela z razstavami, trgom, kritiko in zgodovino, vloga risbe pa je v tem dogajanju dolgo ostala neopažena. V naslednji generaciji je risarska disciplina zavzela večino ustvarjalne produkcije, večinoma kot ilustracija in grafično oblikovanje. Razen nekaterih izjem so risbe naših umetnikov skozi generacije utonile v pozabo med drugim tudi zaradi počasne in pozne urbanizacije slovenskih dežel in oblikovanja meščanskega razreda, posledično pa ni bilo možnosti, da bi se izoblikovala kultura ljubiteljstva in poznavalstva risbe. Med starejšimi zbirkami risb se je ohranila Valvasorjeva zapuščina. Starejše risbe so skozi čas potovale iz umetniških delavnic v ateljeje in mnoge risbe izvirajo iz zapuščin raznih delavnic. Rihard Jakopič je prvi zbiral gradivo z namenom poskusa konstrukcije zgodovine umetnosti na Slovenskem v 19. stoletju in jo predstavil na jubilejni razstavi neoromantična obnova estetike fragmenta in sprememba poudarkov v renesančni tradiciji po sredi 19. stoletja sta vodili v sprejem metonimične podobe. Slika je lahko bila le izrez iz narave in del figure v kiparstvu 2 ni bil več samo poškodovana plastika, spremenil pa se je tudi pogled na risbo. Risbi je bila naklonjena aktualizacija non finita. Njen značaj s statusom vaje, učenja, priprave, reševanja problemov je ustrezal novim kriterijem. S sledečimi razstavami je risba pritegnila pozornost, ki se je skozi 20. stoletje samo še stopnjevala. Z razsvetljenstvom se je risba začela širiti tudi kot spoznavno orodje in veščina v izobraževalnih sistemih, risanje so uvajali med obvezne predmete. S šolskimi reformami je pomen predmeta risanja naraščal predvsem zaradi potreb industrije, kar je privedlo k osamosvojitvi grafičnega in industrijskega oblikovanja. Slika 1: Janez Šubic: Rafaelova smrt, 1874, grafit, črn in bel barvni svinčnik, grundiran papir, cm, nalepljeno na vezano ploščo, Narodna galerija Na natečaju na beneški akademiji se je Šubic predstavil z risbo, katera opredeljuje tradicijsko filiacijo in še vedno vztraja pri estetskih idealih in je značilen izdelek institucionalne prakse. Pri Šubicu in v delih naslednje generacije je še vedno viden problem Realizma. V akademski pedagogiki je realizem imel funkcijo oblikovanja osnove za estetsko redakcijo v skladu s kanonom, zaradi česar realistična pozornost v detajlih ni mogla preseči organizacijske in kompozicijske strukture, zavezane pravilom in ateljejski praksi, ki se je utrdila skozi stoletja po renesansi. 3 Slika 2: Ivana Kobilica: Dvojni portret, , pastel, papir, 1445 x 845 mm, Antikvariat Demšar; zasebna zbirka, Ljubljana Ustvarjalčeva konservativnost je razumljiva v nalogah, kjer so pomembna naročnikova pričakovanja, kot na primer pri Kobiličinem portretu Baumgartnerjevih deklet, kjer je podoba mehka in nežna, čemur precej pripomore tehnika in idealizacija upodobljenk. Ta primer je skrajna meja risbe na prehodu v barvno podobo. Popolno nasprotje je Študija lojtrskega voza, kjer se je umetnica oprijela linearnega jezika, ki spominja na gravuro ali jedkanico. Senčenje je dosegla z gostoto in organizacijo črt, razporejenih v mreže in zaporedja linij. Pri Moškem portretu smer in gostota potez ustvarjata močne kontraste z osvetljenimi deli obraza in hrbta, jasno izražena je faktura. Slika 3: Ivana Kobilica: Voz, , svinčnik, papir ok. 100 g/m2, 280 x 340 mm 4 Slika 4: Ivana Kobilica: Portret moškega s fesom, , grafit, papir ok 120 g/m2, 230 x 270 mm, Marija Pintar (sestra), zasebna last, Ljubljana Jurij Šubic pa je že dvajset let prej obvladal estetsko paradigmo, ki je v umetnino vnesla umetnikovo navzočnost in neposrednost. V kmečkem interierju je zarisal svojo navzočnost s preprosto in velikopotezno črto, ki na prvi pogled služi prikazovanju sence v prostoru. Samo dogajanje v kompoziciji ter hitra in energična umetnikova zabeležba dogodka se zlijeta v harmonično zabeležbo preprostega življenja, s čimer je Šubic presegel normativni realizem in posegel v zgodovinski slog. Slika 5: Slika 5: Jurij Šubic: Mati bere pismo, 1882, črn in rjav tuš, pero, čopič, papir ok. 80 g/m2, 142 x 113 mm, Narodna Galerija, Ljubljana 5 Slika 6: Anton Ažbe: Mala Dalmatinka, 1885, rdeča in črna kreda, estompiranje, ročno izdelan papir ok. 120 g/m2, 484 x 340 mm, dr. Ivan Matko, volilo 12. april 1946 Slika 7: Anton Ažbe: Sedeči moški akt v profilu, 1886, oglje, estompiranje, frotaža, fiksir, grundiran papir ok. 250 g/m2, 1965 x 1000 mm, Narodna Galerija V Ažbetovih risbah se kaže dvojnost kriterijev, ki je tedaj še vedno veljala v akademski praksi, čeprav že s prilagajanjem novim namenom. Pedagoške namene opazimo v konstrukcijskem pristopu pri Mali Dalmatinki, kjer je v ospredju strukturna trdnost forme, 6 medtem ko je pri Aktu starega moža z izostritvijo torza potlačil izrazne elemente kompozicije in poudaril zaznavni vidik. Tehnika fasetiranja površine, ki je kot posebnost opazna pri naših realistih, je omogočala realistično modelacijo površine in se je razširila po prelomu stoletja. Predstopnjo tega načina je opaziti že v črtnem senčenju Jurija Šubica. Pristop s fasetiranjem za potrebe notacije optičnih učinkov po sredini prvega desetletja 20. stoletja najdemo pri Mateju Sternenu, Rozi Klein Sternen in Rihardu Jakopiču. Slika 8: Matej Sternen: Na razstavi, 1902, grafit, papir ok. 180 g/m2, 535 x 401 mm, Narodna galerija Slika 9: Ivan Grohar: Krompir, 1909, Tuš, akvarel, papir 180 g/m2, 250 x 280 mm, Narodna Galerija 7 V osnovi in črtovju Groharjeve risbe, priprave za sliko Krompir opazimo podobnosti z Van Goghom. Njegova pozna dela napovedujejo prestop k ekspresionizmu. Improvizacijska disciplina neposrednega slikanja alla prima daje vtis, da je impresionizem opustil risbo in so slikarji za pomoč pri delu vse bolj začeli uporabljati fotografije. Fotografija je v marsičem nadomestila risbo kot pripravljalno fazo ustvarjanja, ni pa toliko zmanjšala pomena študijske, dokumentarne in pripravljalne risbe. Funkcijsko razširjevanje risbe se je pojavilo že v generaciji realistov. Posodabljanje tehnologije v tiskarski industriji v 80. letih 19. stoletja je umetnikom dalo nove naloge. Njihovo delovanje je temeljilo na risbi, katero je bilo treba prevesti v reprodukcijski medij. Prenašanje med mediji, ki je nasprotno ustvarjalnemu zadržalo obrtni status, je umetniku omogočalo poenostavitve in eksperimentiranje z medijem. Slika 10: France Kralj: Risba, 1921, grafit, akvarelni papir ok. 150 g/m2, 243 x 243 mm, Moderna Galerija Ljubljana O položaju risbe konec 19. in do sredine 20. stoletja priča tudi njena materialna plat - prevladuje oglje, grafit, redkeje se uporabi črna kreda, tuš, črnilo in peresa. Preprosta sredstva kažejo na ozko funkcionalno usmerjenost discipline. Tudi listi papirja so večinoma iztrgani iz večjih pol in le redko se je uporabljal izbran papir. Prehod med institucionaliziranim položajem risbe in namembnostjo po osebni izbiri avtorjev se opazi med generacijama realistov in modernistov. Risba ni bila več predpogoj za izvedbo drugih likovnih del in je bila bolj namenjena gradnji idej in preizkušanju različnih možnosti kompozicij. (Smrekar, Risba na Slovenskem I, 15-27) 8 V modernizmu je risba postala samostojni medij osebnega pogleda na svet ne glede na njeno čistost ali mešano tehniko, v postmodernizmu pa pride do preseganja tradicionalnih medijev. Značaj risbe začne variirati v stilih in tudi med nedokončanostjo in zaključenim delom. Prvo gledalca spodbuja k aktivnemu opazovanju, drugo miri njegovo domišljijo. Slika 11: Fran Tratnik: Portret slikarja Lojzeta Špacapana, 1913, Grafit, papir, 565 x 435 mm, Moderna Galerija Ljubljana Stil Tratnikovega portreta slikarja Špacapana je značilen za realizem začetka 20. stoletja. Prepoznavnost portretiranega in podpis avtorjeve navzočnosti sta v ravnovesju. To je postalo mogoč takrat, ko so umetniki sprejeli lekcijo iz abstraktne umetnosti, ki v ospredje postavlja vprašanja formalne strukture. To je bilo sporočilo avtorjev naslednje generacije umetnikov - ekspresionistov, ki so se osvobodili tradicionalnih nazorov. Glavni motiv je postal domišljijski svet. Stališče je bil prezir do ustaljenih praks in iskanje alternativ in novih postopkov. Ideje za motive so namesto iz zunanjega sveta začele prihajati iz notranjega, duhovnega. Temu je sledilo poudarjanje osebnega izraza in prenos čustvenih stanj v čutne formacije. Od druge polovice dvajsetih let so umetniki začeli iskati bistvo v oblikovanju predstavljenih objektov in kompozicij z opuščanjem individualnih potez. Iskati so začeli osnovne konstruktivne linije in tipizirati, kar je v ospredje postavilo virtuozno risarsko potezo in kazalo nagnjenja k monumentalnosti. Snov umetnikove zamisli so lahko tudi miselne predstave nečesa, kar ni iz materialnega sveta, kot na primer vizualizacija pesmi, ki nastane celostni likovni organizem. 9 Slika 12: France Kralj: Zdaj Turki se spogledajo, 1921, grafit, tuš, papir ok. 120 g/m2, 243 x 243 mm, Modern Galerija Ljubljana Dela, polna simbolne ekspresivnosti so risbe Marija Preglja in Zorana Mušiča, ki so nastale v taboriščih. Upodobljene tragedije obsojajo in zbujajo grozo. Slika 13: Marij Pregelj: Kroki iz vojnega ujetništva, okrog 1943, Tuš, pero, papir ok. 100 g/m2, 275 x 209 mm, Muzej novejše zgodovine 10 Slika 14: Zoran Mušič: Dachau, 1945, Barvni svinčnik, papir ok. 80 g/m2, 208 x 296 mm, Moderna galerija Ljubljana V 30. letih so se pojavile risbe na temo socialne in ekonomske stiske, desetletje kasneje pa prizori posledic brezupne revščine, začinjeni z intimno izkušnjo, ekspresionistične empatijo in ponotranjenje katastrofalnega vsesplošnega kaosa. To je vplivalo na pojav motivov družbene satire in novorealističnih scen z analizo tedanjega stanja in s pogledom v utopične daljave ideoloških fantazij. Slika 15: Veno Pilon: Berač, okrog 1921, Kreda, povoščen papir ok. 50 g/m2, 216 x 141 mm, Moderna Galerija Ljubljana 11 V začetku 50. let se je zlomil diktat socialističnega realizma, razpadle so estetske dogme in zapovedane vrednote. Umetniki so zavrnili visoko umetnost in realizem. Kritično so raziskovali izkušnje in izročila, ki so se upirala ideologiji in nudila možnosti oblikovne in čustvene intenzivnosti. Risba se je uveljavila kot sredstvo izhoda iz ustaljene tradicije in vzpostavitve tradicije novega. (Kranjc, Risba na Slovenskem I., 29 34) Nekdaj je risba veljala za zagotovilo uspešnega slikanja. Moderna umetniška risba, ki namenjena sama sebi, je pridobitev najnovejšega časa. Njena pot se je začela s priznanjem impresionizma barvni in risani skici vrednosti polnovredne umetniške stvaritve. Ima vrsto stopenj, v razmerju do vtisov iz okolice in fantazijskih zasnutkov pa do stopenj likovne dognanosti. V likovni umetnosti ima izredno vlogo v vseh oblikovalnih področjih, čeprav včasih v določenih ni zaznavna na prvi pogled, se vendarle skriva v ozadju. Pasivna risba se skriva v slikanju, kjer določa osnovno obliko naslikanega. Opazna je v kiparskih reliefih, vlogo ima tudi v arhitekturi, v dekorativni umetnosti, velik pomen pa tudi pri grafiki. (Stele v France Mihelič, Risbe, 1963: 5 9) V zgodovini so bile določene snovi za motive bolj popularne od drugih, zato lahko govorimo o tipičnih snoveh, značilnih za neko obdobje. Za srednji vek so bili značilni svetopisemski motivi, v novem veku so umetniki črpali motive za upodobitve aktov iz mitoloških sno
Related Search
We Need Your Support
Thank you for visiting our website and your interest in our free products and services. We are nonprofit website to share and download documents. To the running of this website, we need your help to support us.

Thanks to everyone for your continued support.

No, Thanks